O meni
moj kontakt kamor lahko pišete, rišete, igrate…ali pa se odločite za kakšen fotosešn… se vidimo… anita.pavlic@gmail.com
pozdravljeni, živio oziroma zdravo | |
naslov poglavja: o o kom ali čem |
|
o aniti pavlič | |
napisala bi nekaj besed o sebi vendar ne bi rada posegala po floskulah rojena tam in tam hodila v šolo zaposlena naštela bom kaj imam rada |
|
torej | |
poleg mojih in tukaj očitnega še: |
|
morjeeeeeeeeeeeeeeeeeee dežne kaplje ker so lepše od solz kostanj veter, ki te opeče po licih da so ta tako rdeča da ti jih le čaj ogreje nazaj glasbo, ki me omamlja prijatelje, ki mi polnijo življenje vonj sveže opranega perila čokoladooooo, spomine na kužka gipsy-ja kisle kumarice iskrene otročke življenje nasploh, čeprav je včasih grenko vonj jutranjega čaja čeprav je grenak ampak to samo takrat ko življenje ni sveže pečen kruh barve listja jeseni zmaje slone sovice polžeeeeeeee ježeeee krtee |
|
rada bi: imela otročka malo hiško spet psa igrala saksofon potovala risala kreirala obleke fotografiram pa že.. |
|
rubrika »uporabni nasveti«: ko obiščete ambulanto, da bi vam prijazni uslužbenci javnega zdravstvenega varstva z vaše noge odstranili mavec, vam (na podlagi lastnih izkušenj), svetujem, da s seboj obvezno vzamete oba čevlja |
|
rojstni podatki: rojena sem bila leta tisoč devetsto in še nekaj koliko, vam povem potihoma |
|
… vam bom pa napisala nekaj o rojstvu torej rodila sem se mrzlega zimskega dne (kot da bi pozimi obstajali še drugačni dnevi) že takoj mi je bilo usojeno, da bom škorpijon(ka) v revijah bom prebrala horoskop in verjela besedam, kakršne so denimo: »v službi ste pripravljeni napredovati. če ne boste napredovali vi, bo nekdo drug. ni kaj, tako pač je, kaj pa hočete.« ampak to ni bilo vse… v stanovanju, kjer sem bila rojena, je mrgolelo škorpijonov |
|
kot otrok sem bila precej trmasta in samosvoja in sem še vedno pri nekaterih zadevah … a n e ? |
|
pri treh letih in pol oziroma v polčetrtem letu me je skoraj ukradla ciganka, |
|
od takrat naprej nisem več ista, ker verjetno ji je uspelo zamenjati me z drugo anito, namreč potem sem kar naenkrat s tal začela pobirati uporabljene čigumije in preskušala, če so še okusni…;) | |
potem je pri štirih prijatelj vame sprožil pikado s projektilom v glavi sem stekla domov »mami!« ne verjamete? morate! prosim, dajte saj bi pokazala fotografijo, a je nimam niso me slikali |
|
sem pa od takrat zadeta tudi od dobre fotografije. Zvok sprožilca me pomirja, občutek za čas izgine, ostanem le jaz in moje doživljanje vsega kar je… |
|